Ptuj
V mestu ima poleg drugih ustanov regionalnega pomena (Pokrajinski muzej, Bolnišnica Jožeta Potrča, Mestno gledališče Ptuj itd.), sedež Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki je vodilna razvojna institucija in vmesnik med javnim in zasebnim sektorjem, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče (REVIVIS) Ptuj z Visoko šolo na Ptuju itd.
Mesto ima status najstarejšega mesta v Sloveniji, za kar obstajajo mnogi zgodovinski pisni in ostali viri, ki jih je treba povezovati v smiselno celoto, da se posamezno naselbino opredeli kot mestno središče. Res je, da so na slovenskem ozemlju mnoge naselbine nastale pred Ptujem, sosledje zgodovinskih dogodkov in številni zgodovinski viri pa pričajo, da si naziv najstarejšega celinskega mesta zasluži ravno Ptuj.
Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi (neolitiku). To potrjujejo glinene posode in kamnite sekire, najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske gimnazije. V pozni železni dobi so območje naselili Kelti, kar potrjujejo najdbe z Grajskega griča.
Okoli leta 15. pr.n.št. je stara keltska naselbina prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino Ilirik, še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva Norik, v letih 6 - 9 pa je bila del Panonije. Rimljani so okrog leta 15 n. št. na desnem bregu Drave postavili vojaški tabor, od koder se je naselbina postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru XIII. rimske legije Gemine.
Zaradi svoje lege na obrobju imperija sta na Ptuju trikrat imeli sedež tudi VIII. legija Augusta in XIII. legija Gemina. V času Pax Romana je rimska legija štela 5.120 legionarjev in jo je običajno podpiralo enako število vojakov pomožnih enot. Bolj prestižne legije in tiste, nameščene na meji imperija ali v nemirnih pokrajinah, so težile imeti več pomožnih enot. Tako so bile nekatere legije na trenutke okrepljene s 15.000-16.000 vojaki. Od tod tudi sklepajo, da bi lahko Poetovio imel, v svojem največjem obsegu, ko sta v njem imeli sedež obe legiji hkrati, tudi nad 100.000 ljudi.
Okoli leta 103 mesto dobi civilno upravo in status kolonije z imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio po cesarju Trajanu. V letih 117 _ 138, to je v času cesarja Hadrijana, je bil zgrajen kamnit most preko Drave. V 2. stoletju je bil v spomin na župana Marka Valerija postavljen Orfejev spomenik. Sredi drugega stoletja postavijo I. mitrej.
Poetovio je postal v 3. stoletju najpomembnejše in največje rimsko mesto na Slovenskem. Mesto je tedaj imelo 10.000 prebivalcev, z okolico pa 30.000 in je bilo celo večje od Londona s 15.000 (Londinium) in Dunaja s 15-20.000 (Vindobona) prebivalci. V tem času postane Petoviona sedež škofije. 2. novembra 303 umre ptujski škof Viktorin (sv. Viktorin Ptujski). Viktorin Ptujski je bil prvi komentator Svetega pisma, ki naj bi bil po mnenju sv. Hieronima v času preganjanja cesarja Dioklecijana v Ptuju mučen ter tukaj tudi umrl.
Leta 379 je ptujski škof Julius Valens Ptuj predal Gotom.
449 se je poslanec Romul mudil na Atilovem dvoru. V pismu omenja Tatulovega sina Oresta (Atilovega tajnega pisarja), ki se je poročil z Romulovo hčerjo, rojeno v Poetovioni in je bila mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta (476).
Zemljevid - Ptuj
Zemljevid
Dežela - Slovenija
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
EUR | Evro (Euro) | € | 2 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
SL | Slovenščina (Slovene language) |